No tags yet.
Mnenjski dokument o duševnem zdravju mladih
Sprejet je mnenjski dokument Mladinskega sveta Slovenije o duševnem zdravju mladih. S pričujočim dokumentom želimo mladinske organizacije prispevati k boljšim javnim politikam, hkrati pa tudi k ozaveščanju in spodbujanju dejavnosti na področju duševnega zdravja znotraj mladinskega sektorja.
Področje krepitve duševnega zdravja mladih je vse bolj pomembno, potreba po širšem družbenem odzivu ter opozarjanju na to problematiko pa postaja vedno večja. Duševno zdravje je v Sloveniji še vedno premalo naslovljeno in sistemsko urejeno področje. Posledice slabo obravnavanega in nereguliranega področja občutijo vse demografske skupine prebivalcev, zlasti pa prizadenejo mlade, ki se ob svojem vstopu v samostojno življenje srečujejo še z mnogimi drugimi izzivi, kot so iskanje primerne zaposlitve in stanovanja, nezmožnost osamosvojitve, revščina, težke družinske razmere, stigma zaradi pripadnosti različnim manjšinam oz. deprivilegiranim skupinam v družbi. V zadnjem času pa je vpliv ukrepov ob pojavu koronavirusa še dodatno poslabšal socialni položaj in duševno zdravje mladih.
Med ključne problematike na področju duševnega zdravja uvrščamo:
Slaba dostopnost strokovne pomoči za mlade, predolge čakalne dobe in preobremenjeni centri za duševno zdravje predstavljajo ključni problem.
V srednjih šolah zaznavamo bistveno premalo vsebin s področja duševnega zdravja, prav tako čutimo potrebo po izobraževanju pedagoških delavcev na tem področju.
Odsotnost sistemske skrbi za duševno zdravje študentov (kot jo poznamo v osnovnih in srednjih šolah); prav tako podporo na tem področju potrebujejo predavatelji.
Kaže se velika potreba po širitvi preventivnih programov, s katerimi mladim pomagamo graditi pozitivno samopodobo in dobre medsebojne odnose, jim pomagamo pri soočanju s stresom in stiskami ter jih informiramo, kako in kje iskati pomoč.
Duševno zdravje mladih v delovnem okolju je poseben izziv, saj so mladi večinoma zaposleni za določen čas in zato pogosto menjujejo službe, v katerih so vedno znova pod pritiskom, da se morajo dokazovati, hkrati pa so nenehno v procesu iskanja službe, kar pogosto prispeva k izgorevanju.
Pri mladinskih oz. nevladnih organizacijah, sploh tistih, ki nimajo programov za področje duševnega zdravja, se kaže potreba po osnovnih znanjih o ravnanju z mladimi, ki izražajo duševne stiske (kaj storiti, kam jih napotiti, kako pomagati)
Organizacije so sicer izrazile tudi potrebo po medsebojnem mreženju, izmenjavi informacij in znanj ter po tesnejšem sodelovanju s šolami in zdravstvenimi institucijami na področju duševnega zdravja mladih.
Comments