Posvet : Kakšno Evropsko unijo si želijo državljani?

V Sloveniji imajo posvetovanja o evropskih temah tradicijo že vse od časa vključevanja v EU. Lansko leto pa je slovenska vlada začela s posvetovanji o prihodnosti EU v slovenskih občinah. Posvetovanja so začela na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Z organizacijo posvetovanj v lokalnih okoljih bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu.

V sredo 20.11.2019. je v Ljutomeru na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer potekal posvet o prihodnosti Evropske unije na temo kmetijstva.

Osrednja tema posveta je bila skupna kmetijska politika Evropske unije z vidika priložnosti in izzivov za lokalna okolja in mlade. Predvsem, kakšno prihodnost zagotavlja ali bi morala zagotavljati kmetijska politika mladim, da se po izobraževanju vrnejo, prevzamejo družinsko kmetijo in jo razvijajo z dodatnimi dejavnostmi na področju turizma, obrti ali podjetništva.

Posveta so se poleg ljutomerskih dijakov udeležili tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ljutomerska županja Olga Karba, podžupan občine Ljutomer Niko Miholič, Manja Toplak - vodja pisarne Evropskega parlamenta, Anja Božičnik iz dektorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in Lidija Kovač Kostantinovič, vodja korporativnega oddelka Slovenske turistične organizacije. Udeležila se se ga tudi predstavnica Mladinskega sveta Ljutomer.

Razpravo je moderirala novinarka Anja Vučkič, odgovorna urednica regionalnega spletnega medija Sobota Info in novinarka pri pomurski televiziji TV Idea. Po službeni dolžnosti spremlja politična dogajanja v Prekmurju in Prlekiji.

Na posvetu so imeli občani in občanke ter dijaki in dijakinje priložnost povedati, kaj pričakujejo od EU. Na začetku smo si ogledali en videoposnetek dijakov GFML, kjer dijaki pojasnujejo oz. kaj si mislijo o udeležbi na Evropskih volitvah.

1. sklop je zajel naslov EU v našem vsakdanjem življenju.

Ta sklop se me je osebno najbolj dotaknil, ker smo se omejili na vprašanja katera se navezujejo na mlade, možnosti uspeha mladih v današnjem času ter naših skrbi in slabosti v EU ter da smo se vsi strinjali, da bi rabili v čimvečjih zneskih črpati sredstva ampak, da bi pot mogla biti lažja.

Dejstvo je da je EU pozitivno vplivala na razvoj Slovenije. Notranji trg nudi številne prednosti tako državljanom kot podjetnikom. Študentske izmenjave so mladim omogočile spoznavanje drugim evropskih kultur državi in lažje vključevanje na trg dela. Ne pozabimo tudi na mirno in čisto okolje v katerem živimo. Brexit in različne krize, naprej gospodarska in finančna nato migracijska kriza in zdaj vse bolj tudi podnebna kriza so krepili razpravo in razmišljanja o prihodnosti EU. Enotno mnenje je, da se mora EU spremeniti in razvijati.

Vprašanje, katerega smo se dotaknili v prvem sklopu je bilo „Kako čutimo EU v vsakdanjem življenju. So mogoče njeni vplivi v našem vsakdanjem življenju postali samoumnevni oz. se jih sploh zavedamo?“

Ljiljana Miholič, prof. na gimnaziji Ljutomer, profesorica angleščine, nemščine in dodatna mentorica je odgovarjala da vse njihove izmenjave, vsi obiski tujih držav, vsi mednarodni dogodki in to da lahko spoznavajo kulturo drugih držav iz prve roke, in da postanejo bolj spoštljivi do drugih, drugače misleči do živečih ter da bi vsi mogli spoštovati drugačnost vseh ljudi. Gospa je bila prepričana da, če bo kupila proizvod iz Nemčije da točno ve kakšne standarde ima proizvod. Poudarila je, da so standardi v vseh državah enaki.

Dijak GFML je dodal, da tudi dijaki vidijo veliko priložnosti v projektih kot so npr. model Evropskega Parlamenta ali Evrošola, kjer lahko na evropski ravni izrazijo svoja stališča in svoja mnenja. Prav tako pa jim EU omogoča različne izmenjave, spoznavanje novih kultur ter sklepanje novih prijateljstev na mednarodni ravni, potem pa tudi Interreil ticket, kjer lahko potujejo po EU. Vidijo EU v njihovem vsakdanjem življenju in menil je da bi se tega morali zavedati bolj kot se je v tem trenutku. Slabosti EU so za dijake, da ko je prišlo do Brexita vidijo problematiko, da vseeno EU ni popolna, drugače pa se jim zdi da vseeno uživajo neke prednosti npr. z izmenjavami in podobnimi stvarmi.

Dijakinja GFML, je imela vprašanje za goste glede problematike EU. Zanimalo jo je ali mislijo da je EU pravzaprav pripravljena na porast evropskega pticizma in porast antievropskih strank po državah kot je Poljska.

Manja Toplak odgovarja: Glede evropskega pticizma je povedala naslednje:“Bi vključila še Brexit.Torej Evropski pticizem je bil močno na vzponu sploh pa populizem na splošno in mi smo se pred zadnjimi evropskimi volitvami zelo bali tega vzpona evropskega pticizma oz. kako bo izgledal novi Evropski parlament, če bomo imeli veliko evroskeptikov v parlamentu. Po nekih izračunih je takrat kazalo da bo 35% sedežev v evropskem parlamentu, da bodo zasedali evroskeptični politiki, ampak situacija je bila malo drugačna. Prvo se je pred volitvami oz. so se nekako zaključile vse te krize, hkrati pa se je zgodil Trump in nato še Brexit in to je bil neke vrste Wake UP oz. streznitev. Takrat, leto in pol pred volitvami je bilo mnenje državljanov glede Evropske unije zelo pozitivno kot še nikoli v zadnjih 35 letih. Zanimivo , pred referendumom glede Brexita so obstajali strahovi, da bo Britanija sprožila ta domina efekt. Ta domina ni šla v levo, je šla v desno. Danes v evropskem parlamentu so evroskeptične stranke-15%-ti želijo več suverenosti državi. Po referendumu najbolj odmeven stavek je bil What is the view? Ljudje niso vedeli kaj so izgubili. Mladi, ki niso šli na referendum so začeli razmišljati kaj bo z Erasmusom. Zdaj se zavedajo kaj je vse za sabo potegnilo. Evroskepticizem se pojavlja oz ga trenutno ni. Le stranka Brexit govori o izstopu. Mnogi govorijo da jim nebo uspelo.

Drago Kocbek je imel zanimivo mnenje in vprašanje „Kaj nas skrbi glede Eu?“ Macron in Evropa v hitrosti. Zelo pomembno za državo ali bomo šli med lokomotive ali bomo vagoni. Vemo da se Evropa stara. Bo treba marsikaj spremeniti. Pomurje je bilo omenjeno da se zelo hitro stara, da mladi odhajajo ven iz države in iz Pomurja. Torej kaj narediti, da mladi ne bodo odhajali iz države?“

Vprašanje na katerega je odgovarjala županja je bilo “Kaj konkretno je EU storila za Vašo občino oz. si sploh prestavljate da bi katerega od večjih projektov v Občini izpeljali brez pomoči EU?“

Povedala je ter med drugim tudi čestitala gimnaziji Ljutomer, zaradi angažiranja in izkoriščenja možnosti in priložnosti, ki so jo izkoristili. To da hodijo na mednarodne izmenjave in so uspešni v jeziku je zelo dobra izkušnja za gimnazijo. Veliko mladih iz drugih držav prihaja tudi v Ljutomer, kar je lepa promocija za Ljutomer. Kar se tiče infrastrukture, ki se gradi v naši občini, verjame da se marsikateri projekt nebi zgodil, če nebi bilo podpore države in EU. Nujno je da občina pridobiva ta nepovratna sredstva za izgradnjo kanalizacije, cest, vodovodov. Ta infrastruktura je pomembna tako za turista in tudi za naše lokalno prebivalstvo. Potrebe so še vedno velike in EU tudi sprejema določene zakonitosti, ki jih morejo lokalne skupnosti izpolniti. Ureditev poslovne cote, kjer želi da bi se mladi potenciali v občini lahko zaposlili, med ostalim ureditev prostorov za mlade. Želi da bi se večkrat združili in svoje ideje, ki jih imajo mladi ogromno, tudi predstavili lokalni skupnosti in na koncu da bi skupaj na lokalnem nivoju ugotovili da je polek pripadnosti EU pomembno pripadati tudi svoji občini.

Vsi se strinjajo da bi občine in mladi rabili črpati čimveč evropskih sredstev, ampak če jih želijo črpati ljudje, ki niso vešči, bodo z težavo črpali, ker je preveč prošenj, izpolnjevanj obrazcev oz. pot do uspeha je zelo zapletena, zaradi birokracije.

Ministrica za kmetijstvo, Aleksandra Pivec, je povedala, da si ne predstavlja razvoja družbe, tudi v kmetijstvu ne, brez evropskega sodelovanja in povezovanja. Strinjala se je, da je pot do evropskih sredstev vedno bolj zapletena, morala pa bi biti vedno enostavnejša.

Drugi sklop posveta je zajemal skupno kmetijsko politiko v EU z vidika priložnosti in izzivov.

Kmetijstvo je predvsem zaradi svoje večnamenske vloge, gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena. Njegova temeljna naloga v povezavi z živilstvom je pridelava varne in kakovostne hrane. Poleg tega pa kmetovanje pomembno vpliva na kakovost vode, tal, zraka, prispeva k podobi kulturne krajine ter s svojo gospodarsko in socialno vlogo, vitalnostjo in poseljenostjo podeželja. Skupna kmetijska politika se je v 60 letih 20 stoletja oblikovala zato, da bi ljudem omogočila dobro in cenovno dostopno hrano in da bi kmetovalci lahko zaslužili za dostojno življenje. Poleg zagotavljanja hrane je pozornost namenjena tudi trajnostnemu razvoju, boju proti podnebnim spremembam in ohranjanju vitalnega podeželja. Trenutno se države članice EU pogajajo o reformi skupne kmetijske politike za obdobje 2021-2027, ki bo med drugim poenostavila izvajanje in povečala pristojnost držav za oblikovanje ukrepov. Poleg tega pa je v pripravi tudi nov večletni finančni okvir za naslednje obdobje in v tem okvirju se postavlja tudi vprašanje o obsegu sredstev za kmetijsko politiko in razvoj podeželja saj novi izzivi, ki jih mora reševati EU lahko pomenijo tudi manj sredstev za tradicionalno najmočnejše politike EU. Prihodnja skupna kmetijska politika naj bi bila osredotočena na 9 ciljev ki bi odražali njeno gospodarsko, okoljsko in socialno teritorialno večnamenskost. Ohranila bi 2 stebra in 2 kmetijska sklada za podporo nacionalnim programom na podlagi številnih ukrepov, ki jih se izbere v okviru celostnega pristopa. Vsekakor bi neposredna plačila, nevezana in vezana ostala prednostni element nove skupne kmetijske politike.

Vprašanja, ki so bila zajeta v drugem sklopu so bila namenjena podžupanu „Kako je oz. zakaj je zašel na področje kmetijstva“, ter ministrici „Kako bo Slovenija izpolnjevala skupne cilje evropske kmetijske politike in katere so tiste specifične potrebe slovenskih kmetov oz. podeželjske skupnosti ki jih opaža“ in „Kako preprečiti zapuščanje podeželja? ter nazadnje tudi vprašanje “Če si nekdo želi imeti ekološko kmetijo, kaj mora narediti in kje najde sredstva“. Dijaki so imeli možnost odgovarjati na vprašanje „Koliko je med njimi sploh zanimanja za kmetijstvo, koliko njih bi si želelo prevzeti kmetijo oz. sploh ima to možnost?“.

Tretji sklop posveta pa je zajemal posvetovanje na področju turizma.

Turizem velja za eno izmed najhitreje rastočih gospodarskih panog, ki dosega rekordno rast z vzponom novih destinacij. Evropa še vedno ohranja svoj prednostni položaj kot najbolj obiskana turistična regija na svetu. Slovenija si je z novo strategijo turizma zastavila cilj da bo dosegla 3,7-4 miljarde € iz naslova izvoza potovanj. Vizija je da bo Slovenija postala zelena, aktivna in zdrava destinacija za 5 zvezdična doživetja torej natančneje Slovenija je globalna zelena, potična destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja pa tudi korist za svoje dobro počutje. Vprašanja, ki so bila zajeta so bila katere ukrepe na področju turizma EU najbolj vzpodbuja oz. s katerimi programi.

Slovenija je po novem razdeljena na 4 makroregije, znotraj njih pa je opredeljenih 34 vodilnih destinacij, s katerimi STO in VGRT izvajata oz. redno komunicirata in skupaj z njimi izvajata strategijo slovenskega turizma. Vprašanje, ki je bilo zajeto je bilo kaj konkretno se izvaja v posamezni strategiji oz. regiji.

Prlekija spada med termalno panonsko Slovenijo, za katero je značilno da je bogata s termalnimi in mineralnimi vrelci, neokrnjeno naravo, hribi posejanimi z vinogradi. Dotaknili smo se vprašanja oz. vizije razvoja Prlekije oz. razvoja v občini Ljutomer.

Zaključili smo posvet z mislijo da imata Prekmurje in Prlekija številne priložnosti za izkoristek.